Vsak izmed nas je že kdaj rekel, da ga boli hrbet oziroma križ. Bolečina v križu je ena izmed najpogostejših bolečin na svetu. Ampak kako pogoste so dejansko bolečine v križu, zakaj pride do bolečin in kako si pomagati v tem primeru? Na vse to vam bomo odgovorili tukaj.
V Sloveniji je bila leta 2007 pri populaciji, stari 15 let in več, kronična bolečina ali druga kronična okvara hrbta najpogostejša bolezen oziroma bolezensko stanje, sledili so ji zvišan krvni tlak, bolečina v vratu ali druga kronična okvara vratu. (1)
Bolečina v križu (BVK) je simptom in ne bolezen. Je najpogostejši vzrok zmanjšane zmožnosti pri ljudeh, mlajših od 45 let. V razvitih državah je pomemben socialni in ekonomski problem in je najpogostejši razlog za pregled pri ortopedu. Zaradi BVK ima zmanjšano zmožnost približno četrtina odraslih v katerem koli letu življenja in tako je BVK najpogostejši vzrok telesnih zmanjšanih zmožnosti v delovni populaciji. BVK, ki traja neprestano ali prekinjeno dalj kot 3 mesece, je kronična. Ni pa bolezen. Ljudje poročajo, da kronična bolečina moti večino, če ne vseh, vidikov njihovega življenja. (2)
Kompleks vsebuje številne kostne elemente, ligamente, mišice in živce. Ledvena hrbtenica je izjemno močna, saj varuje hrbtenjačo in živčne korenine, hkrati pa je zelo gibljiva in nam omogoča premikanje v vseh treh ravninah, ki vključujejo odklon v stran (laterofleksijo), zasuk (rotacijo), upogib (fleksijo) in izteg (ekstenzijo). (3)
Povečano tveganje za razvoj bolečine v križu naj bi predstavljala fizična dela z dvigovanjem, vlečenjem, potiskanjem bremen nad 11 kg, dela v stoječem položaju, nezadovoljstvo z delom, manjša mišična moč, pa tudi debelost in kajenje. Razvoj kronične bolečine v križu pa napovedujejo tudi nizka raven fizične aktivnosti, slaba skrb za zdravje, kajenje in nezadovoljstvo z zaposlitvijo. (4)
Bolečina v križu lahko izvira iz različnih struktur – iz tkiv, mišic, vezivnega tkiva, tetiv, tudi kosti in živčnih struktur. Zdravniki velikokrat ne najdejo natančnega vzroka, zato jo v 85 % do 95 % označijo kot nespecifično. Obstajajo pa bolečine v križu, ki jih lahko opredelijo kot bolj specifične, kot sta hernija/kila diska ali zožitev hrbteničnega kanala oziroma spinalna stenoza. (5)
Če ste pretiravali pri športu, obisk pri zdravniku po navadi ni potreben.
Kadar govorimo o hudi bolečini v križu zaradi prometne nesreče, padca ali udarca je potreben obisk pri zdravniku. Ravno tako je obisk nujen takoj, ko se poleg bolečine pojavljajo še:
Zgodovinski pregled pokaže, da se vzroki in mehanizmi nastanka BVK niso spremenili, spremenila pa sta se razumevanje in obravnava. Ključni izid pri obravnavi BVK je povrnitev normalnega funkcioniranja s poudarkom na pacientovih specifičnih potrebah. (2)
TENS, v svoji najzgodnejši konceptualni obliki, naj bi segal približno v 60. leto našega štetja. Rimski zdravnik Scribonius Largus je bolnikom predlagal lajšanje simptomov tako, da bi bil bolnik izpostavljen in v stiku z »električno ribo« iz oceana. Obstajajo tudi starodavni zapisi o uporabi električnih jegulj zaradi njihovih koristi pri obvladovanju človeških bolezni, ki se širijo čez čas. Do 18. stoletja so bile razvite številne naprave za zagotavljanje elektrostatične izpostavljenosti s prepričanjem, da zdravijo široko paleto stanj, od glavobolov do raka, pri čemer je bil celo Benjamin Franklin morebitni zagovornik.
Je ameriški nevrokirurg, ki se je zelo potrudil pri razvoju terapij za obvladovanje bolečin za ljudi, ki trpijo zaradi migrenskih glavobolov, živčnih bolečin v različnih delih telesa, zlasti v hrbtu, in drugih kroničnih bolečin zaradi bolezni, kot je protin. (7)
Transkutana električna živčna stimulacija, znana pod kratico TENS (angl. Transcutaneous Electrial Nerve Stimulation), je način, ki uporablja električni tok za aktiviranje živcev iz terapevtskih razlogov. Enota TENS je majhna naprava, pogosto na baterije, ki jo lahko spravite celo v žep. Uporablja elektrode, ki so nameščene na kožo in se preko žic povežejo z enoto za doseganje ciljanega terapevtskega cilja. V primerjavi z mnogimi zdravili je naprava brez tveganja predoziranja. Enote TENS so pogosto široko nastavljive, kar uporabniku omogoča nadzor širine, intenzivnosti in frekvence impulza. Nizka frekvenca < 10 Hz v povezavi z visoko intenzivnostjo se uporablja za ustvarjanje mišičnih kontrakcij. Visoke frekvence > 50 Hz se uporabljajo z nizko intenzivnostjo za ustvarjanje parestezije brez mišičnih kontrakcij. (6)
Zdravljenje bolečine s površinskim protibolečinskim električnim draženjem živca je glede na klinične izkušnje izjemno varno in brez stranskih učinkov.
TENS z večjo jakostjo in frekvenco draženja pri polovici bolnikov pomembno zmanjša akutno kronično bolečino. Z večjo jakostjo stimulacije pride do eferentnega draženja s krčenjem in sproščanjem mišic, kar je koristno pri obravnavi prenapetih mišic. (8)
TENS lahko pomaga zmanjšati bolečino v križu in mišične krče, ki jih povzročajo številni vzroki, vključno z: artritisom, menstruacijske bolečine, bolečine v maternici zaradi endometrioze, postoperativne bolečine, bolečine v sklepih in mišicah zaradi poškodb, lumbago, zdrk medvretenčnih ploščic, obrabe – artroza, išias, preozki hrbtenični kanali, utesnjeni živci, izrastki, osteoporoza, nosečnost. (9) Vzrokov za bolečine v križu je veliko, najpogosteje gre za bolečino, ki nastane zaradi mehanske okvare struktur v hrbtenici, oslabelih mišic in pomanjkanja redne telesne vadbe.
Elektrode aparata nameščamo vzdolžno nad živcem in proksimalno od bolečega mesta ali na dermatom (področje kože, ki ga napaja en sam hrbtenični senzorični živec) ali na boleče mesto ali akupunkturno točko, lahko na kontralateralno stran. Jakost stimulacije si bolnik sam prilagaja in zviša jakost, če ne čuti mravljinčenja, ker se sčasoma živčna vlakna na draženje navadijo. Protibolečinska stimulacija z uporabo konvencionalne TENS lahko na začetku traja 2 x 15 minut na postopek. Če z njim ne dosežemo zadovoljive analgezije, priporočajo znižanje frekvence in daljše impulze z višjo jakostjo. Večina kliničnih raziskav podpira klinično uporabo TENS.
Uporaba ni priporočljiva na predelih poškodovane ali vnete kože, na področju vstavljenega srčnega ali drugega spodbujevalca, nekateri redki posamezniki pa so lahko preobčutljivi na površinsko električno draženje. (8)
Omron je leta 2012, razvil TENS aparat za domačo uporabo, ki je bil dostopen širšemu krogu ljudi, na voljo pa je bila tudi spletna stran, kjer je bila prikazana uporaba aparata, navodila za uporabo, sam opis aparata, njegovo delovanje in pa seveda tudi povezave do spletnih mest, kjer se je dalo prvi takšen aparat kupiti.
Danes je TENS posodobljen in bolj napreden ampak še vedno enostaven za uporabo. Ima tri masažne funkcije (tapkanje, gnetenje, drgnjenje), 15 stopenj jakosti in 9 prednastavljenih masažnih programov. Naprava je majhna in lahko jo pospravite kar v torbico, tako da je uporabna tudi na delu ali na poti. Je zelo preprosta za uporabo z intuitivnim vmesnikom, ki je uporabniku prijazen. Za ogled Omron TENS aparata kliknite TUKAJ.