Intervju z dr. Damjanom Obradovićem o arterijski hipertenziji

Arterijska hipertenzija je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki jo pogosto odkrijemo šele, ko pride do resnih zapletov. O tem, zakaj so redne meritve krvnega tlaka tako pomembne, smo se pogovarjali z Damjanom Obradovićem, dr. med., specialistom splošne medicine, ki že več kot 20 let vodi svojo zasebno ambulanto in se vsakodnevno srečuje z bolniki, ki imajo povišan krvni tlak.

Katere so najpogostejše nevarnosti in zapleti, če je tlak predolgo povišan?

Če je krvni tlak predolgo povišan, lahko povzroči okvare na žilah in organih, ki jih te žile oskrbujejo. Najpogostejši zapleti so:

Bolezni srca in ožilja – povišan tlak pospeši aterosklerozo (nabiranje oblog v žilah), kar poveča tveganje za srčni infarkt in angino pektoris. Možganska kap – zaradi oslabljenih in poškodovanih žil v možganih se poveča nevarnost krvavitve ali zamašitve žile. Okvara ledvic – dolgotrajno visok tlak lahko poškoduje ledvične žilice, kar vodi v kronično ledvično bolezen. Poškodbe vida – pride do sprememb na mrežnici (hipertenzivna retinopatija), kar lahko poslabša vid ali vodi do slepote. Aneurizme – oslabitev žilne stene lahko povzroči izboklino (anevrizmo), ki lahko poči in povzroči hude notranje krvavitve. Srčno popuščanje – srce mora zaradi večjega upora v žilah delati močneje, kar ga sčasoma oslabi.

Povišan krvni tlak je pogosto brez simptomov, zato ga ljudje lahko nosijo leta, ne da bi vedeli, dokler ne pride do resnih zapletov. Zato so redne meritve ključne, še posebej pri ljudeh z družinsko anamnezo hipertenzije.

Ali lahko visok krvni tlak obstaja, ne da bi imeli kakšne simptome?

Visok krvni tlak je pogosto imenovan "tihi ubijalec", ker pri večini ljudi ne povzroča nobenih očitnih simptomov, tudi če je povišan več let. Veliko bolnikov izve, da imajo hipertenzijo šele pri preventivnem pregledu ali ko pride do zapleta, kot je srčni infarkt ali možganska kap.

Pri nekaterih se lahko pojavijo nespecifični znaki, kot so glavobol, vrtoglavica, šumenje v ušesih, utrujenost ali slabši vid, vendar ti simptomi niso zanesljivi in se pogosto pojavijo šele pri zelo visokih vrednostih.

Zato je pomembno, da krvni tlak redno merimo, tudi če se počutimo zdravi.

Katere so najpogostejše zdravstvene težave, ki ga povzročijo ali poslabšajo?

Nekatere zdravstvene težave lahko povzročijo ali poslabšajo visok krvni tlak. Najpogostejše so: Bolezni ledvic – okvare ledvic lahko motijo uravnavanje tekočin in soli v telesu, kar dvigne krvni tlak. Hormonske motnje – na primer prekomerno delovanje ščitnice, nadledvične žleze (feokromocitom, Cushingov sindrom) ali hormonska neravnovesja pri sladkorni bolezni. Apneja v spanju – prekinitve dihanja med spanjem obremenjujejo srce in zvišujejo tlak. Kronične bolezni srca in ožilja – srčno popuščanje, bolezni zaklopk. Debelost in presnovni sindrom – povečana telesna teža in inzulinska rezistenca povečata tveganje za hipertenzijo. Ateroskleroza – zoženje arterij zaradi nalaganja oblog poveča upor v žilnem sistemu.

Poleg teh k nastanku ali poslabšanju visokega krvnega tlaka prispevajo tudi nezdrav življenjski slog, prekomerno uživanje soli, alkohola, kajenje in kronični stres.

Redno spremljanje in obvladovanje teh stanj je ključnega pomena za preprečevanje in nadzor hipertenzije.

Kako pogosto naj preverjam krvni tlak, če nimam težav, a imam družinsko anamnezo visokega tlaka?

Če nimate težav, vendar imate družinsko anamnezo visokega krvnega tlaka, priporočam, da si krvni tlak izmerite vsaj enkrat na leto v okviru preventivnega pregleda pri zdravniku ali v lekarni.

Če ste starejši od 40 let, imate prekomerno telesno težo ali druge dejavnike tveganja (npr. zvišan holesterol, sladkorno bolezen, kajenje), je smiselno meritve izvajati pogosteje – vsakih 3 do 6 mesecev.

Domače meritve so zelo koristne, saj lahko tlak občasno naraste brez simptomov. Če imate doma merilnik, si ga lahko izmerite 1–2 krat na mesec in zapišete vrednosti, da boste imeli pregled nad stanjem.

V primeru, da pri več različnih meritvah opazite vrednosti nad 140/90 mmHg, se posvetujte z zdravnikom.

Kakšen merilnik krvnega tlaka priporočate za domačo uporabo?

Za domačo uporabo priporočam avtomatski merilnik krvnega tlaka na nadlakti, ker so običajno bolj natančni in zanesljivi od zapestnih.

Pri izbiri bodite pozorni na: Klinično potrjeno natančnost – izberite model, ki ima oznako, da je validiran po mednarodnih protokolih (npr. ESH – European Society of Hypertension, AAMI, BHS). Ustrezna velikost manšete – merilnik mora imeti manšeto, ki ustreza obsegu vaše nadlakti, saj napačna velikost vpliva na točnost meritev. Enostavna uporaba – en gumb za meritev, jasen prikaz rezultatov. Možnost shranjevanja meritev – da lahko spremljate rezultate skozi čas ali jih pokažete zdravniku. Zanesljiva znamka – na primer Omron.

Zapestni merilniki so lahko uporabni, če merjenje na nadlakti ni možno, vendar zahtevajo strogo pravilno držo roke v višini srca, sicer so odstopanja večja.

Kako pravilno izmeriti tlak, da so rezultati čim bolj zanesljivi? Ali je bolje meriti zjutraj, zvečer ali ob določenih urah?

Da so meritve krvnega tlaka čim bolj zanesljive, je pomembno, da jih izvajate v ustreznih pogojih.

Pred merjenjem si vzemite vsaj 3–5 minut za počitek v sedečem položaju. Vsaj pol ure pred tem se izogibajte kavi, cigaretam, alkoholu in večji telesni aktivnosti. Meritve izvajajte sede, z nogami plosko na tleh in roko sproščeno naslonjeno na mizo, tako da je manšeta v višini srca. Manšeto vedno namestite neposredno na kožo, ne čez oblačila. Med merjenjem ne govorite in se ne premikajte.

Če ni drugačnega navodila, je priporočljivo tlak meriti dvakrat na dan – zjutraj pred zajtrkom in jemanjem zdravil ter zvečer pred spanjem. Ob vsaki priložnosti ga izmerite dvakrat z razmikom ene do dveh minut, nato izračunajte povprečje. Rezultate zapišite skupaj z datumom, uro in morebitnimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na meritve, saj bo to zdravniku v pomoč pri oceni vašega stanja.

Kako prepoznati, ali so odstopanja v meritvah resna in zahtevajo takojšen pregled?

Odstopanja v meritvah krvnega tlaka so resna in zahtevajo takojšen pregled, če izmerite vrednosti 180/120 mmHg ali več, še posebej, če so prisotni simptomi, kot so hud glavobol, bolečina v prsih, težko dihanje, motnje vida, zmedenost ali ohromelost dela telesa.

Tudi če nimate simptomov, je tako visoka vrednost razlog za nujen pregled, saj lahko pomeni hipertenzivno krizo, ki ogroža življenje.

Če opazite stalno povišane vrednosti nad 140/90 mmHg pri več različnih meritvah v različnih dneh, je to znak, da se morate naročiti na pregled pri zdravniku, tudi če se počutite dobro. Povišan krvni tlak pogosto ne povzroča simptomov, vendar dolgoročno poveča tveganje za resne zaplete, zato je pravočasno ukrepanje zelo pomembno.