Prijava
Registracija
 
Splošni pogoji*
Kakšna je vsota 7 in 7?
 

INTERVJU Z ZDRAVNICO NATAŠO OBRADOVIĆ, dr. med. O ARTERIJSKI HIPERTENZIJI

Ker je mesec maj mesec ozaveščanja o arterijski hipertenziji, smo se o visokem krvnem tlaku pogovarjali z zdravnico splošne medicine, Natašo Obradović, dr. med., ki se z visokim krvnim tlakom srečuje dnevno pri pacientih.

Najprej nam povejte, kaj sploh je krvni tlak?

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Ta tlak je nujen za pretok krvi po celem telesu. Poznamo sistolični (»zgornji«) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srce iztisne kri v žilje, in diastolični (»spodnji«) krvni tlak, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Krvni tlak ni ves čas enak - spreminja se s spreminjanjem telesnega položaja, odvisen je od telesne aktivnosti, višji je podnevi, med spanjem pa se zniža. Krvni tlak se zviša nad normalne vrednosti tudi ob razburjenju, strahu, bolečini, med telesno obremenitvijo in podobno, vendar se kmalu po prenehanju dražljaja zniža na izhodiščno raven. V teh primerih gre za povsem normalno reakcijo organizma.

O zvišanem krvnem tlaku govorimo, kadar je sistolični krvni tlak enak ali višji kot 140 mm Hg, diastolični krvni tlak pa enak ali višji kot 90 mm Hg.

Zvišan krvni tlak se pojavi, ko vaša kri trajno in s povečanim tlakom ali silo vpliva na vaše srce in žile. Medicinski izraz za trajno zvišan krvni tlak je arterijska hipertenzija.

Se vi kot družinska zdravnica pogosto srečujete z bolniki, ki imajo težave z visokim krvnim tlakom?

Da. Približno 25% odraslih ljudi po vsem svetu ima zvišan krvni tlak, pri starejših je pogostnost zvišanega krvnega tlaka še večja. Visok krvni tlak, sladkorna bolezen in debelost so težave moderne dobe. Spremembe življenjskega stila po celem svetu, prispevajo k večji pogostosti zvišanega krvnega tlaka ali arterijski hipertenziji. Ljudje so vedno bolj obremenjeni, tempo življenja vse hitrejši. Vse lažje dosegljiva (pol)pripravljena hrana vodi k manjši uporabi sveže zelenjave in polnozrnatih živil, k večjemu vnosu soli, maščob, sladkorjev, na splošno povečanega vnosa kalorij, prav tako pa je manjša telesna aktivnost pripeljala do vedno bolj pogoste debelosti in sladkorne bolezni. K visokemu krvnemu tlaku pripomoreta tudi pretirano uživanje alkohola in kajenje.

Kaj pa so prvi znaki arterijske hipertenzije? Kako lahko ugotovimo ali ta težava morda pesti nas?

Ker pri zvišanem krvnem tlaku najpogosteje ne občutimo nobenih težav, bolezen zlahka zanemarimo in si je težko predstavljati, da nam lahko škoduje. Bolezen zato imenujemo “tihi ubijalec”, ker nezdravljen zvišan krvni tlak pomeni povečano tveganje za srčno ali ledvično bolezen, ali za možgansko kap.

Pri nekaterih skupinah ljudi obstaja povečano tveganje za arterijsko hipertenzijo:

  • to so osebe starejše od 60 let (krvni tlak s starostjo običajno narašča),
  • pogostejša je v nekaterih družinah (dednost),
  • pri sladkornih in ledvičnih bolnikih (ledvice imajo ključno vlogo pri uravnavanju krvnega tlaka),
  • lahko se pojavi med nosečnostjo ali kot neželen učinek nekaterih zdravil (npr. kontracepcijske tablete).

Zaradi tega verjetno priporočate redne meritve krvnega tlaka?

Če imate visok krvni tlak v družini, pridružene bolezni ali pa ste imeli že kdaj na kakšnem pregledu povišan krvni tlak, je redno merjenje krvnega tlaka obvezno.

Tudi če se na splošno mogoče malo slabše počutite in ste prepričani, da je kaj drugega krivo za vaše počutje, je meritev krvnega tlaka zelo dobrodošla. Precej pogosto so samomeritve krvnega tlaka v domačem okolju nižje kot v ordinaciji pri zdravniku – na ta način lahko realneje ocenimo dejanski krvni tlak. Bolniki, ki si doma redno merijo krvni tlak, pogosto bolje sodelujejo pri zdravljenju svoje bolezni - redne meritve krvnega tlaka so lahko opomin za dosledno jemanje zdravil ter spodbujajo bolnika k zdravemu življenjskemu stilu in omejevanju soli v prehrani.

Kaj to pomeni občasno? Kako pogosto je torej za nekoga, ki nima nobenih težav, smiselno meriti krvni tlak?

Če imate normalen krvni tlak in ne jemljete zdravil, zadošča meritev 1-krat letno. V kolikor se zdravite zaradi hipertenzije in je krvni tlak urejen, zadošča meritev 1-krat tedensko do 1-krat mesečno. Če pa vaš krvni tlak še ni urejen, je potrebnih več meritev dnevno do kontrole pri zdravniku. Krvni tlak si pri samomeritvah običajno izmerimo zjutraj, kmalu potem ko vstanemo, in zvečer pred spanjem.

Osebno bi rekla, da je smiselno krvni tlak preveriti vsaj enkrat do dvakrat na teden – torej nekajkrat mesečno bi že bilo v redu. Hipertenzija se lahko hitro in nevidno prikrade in v Sloveniji ima skoraj vsak drugi odrasli človek težave z visokim krvnim tlakom, zato so meritve v nekih rednih presledkih smiselne.

Kateri merilnik krvnega tlaka pa priporočate?

Načeloma je vseeno kateri merilnik uporabite, dokler je le-ta klinično validiran - kar pomeni, da je potrjeno skladen z obstoječimi standardi in da bodo meritve točne.

Pacientom v glavnem priporočam nakup Omronovega merilnika, ker so zanesljivi in točni.

Kateri tip točno, pa je odvisno od vas in vaših potreb ter želja.

Kako si sami pomagamo, da bi bil pritisk čim bolj normalen?

Zdrav življenjski slog  je najpomembnejši način, da preprečite naraščanje krvnega tlaka. Upoštevajte naslednje enostavne ukrepe:

  • vzdržujte primerno težo
  • zmanjšajte vnos kuhinjske soli
  • povečajte vnos svežega sadja in zelenjave
  • zmanjšajte vnos alkohola
  • opustite kajenje
  • redno se rekreirajte, vsaj 3-krat tedensko

Veliko lahko torej naredite tudi sami, da bo krvni tlak v mejah normale. Za lažje vodenje bolezni pa priporočamo, da si ogledate ponudbo Omronovih merilnikov krvnega tlaka tukaj.

 

Nataša Obradovič dr. med.

Nazaj